KAKO OBVLADATI STRES?
Kaj je stres? Stres je odgovor telesa na zahteve, pritiske, izzive in spremembe v okolju in je popolnoma naravna reakcija. Vsak človek ima svojo stresno toleranco, vsak torej obremenitve doživlja na svoj način. Če so obremenitve primerne, govorimo o pozitivnem stresu, ki ga lahko obvladamo in se ob njem celo počutimo dobro, npr. pri športu. Nasprotno pa so pri negativnem stresu obremenitve take, da nam povzročajo neprestano skrb, ali pa zahtevajo hiter in intenziven odgovor, ki ima določene posledice na počutje in telo. Enako se slabo počutimo ob dolgotrajnem stresu, npr. ob preobremenitvah. Posledice na telesu lahko občutimo kot suho grlo, kratko in plitko dihanje, glavobol, pospešeno bitje srca, občutek tiščanja v prsih in prebavne težave. Poleg tega pa se pogosto pojavi še anksioznost, poslabšanje spomina in koncentracije, nespečnost in razdražljivost, spremenijo pa se lahko tudi laboratorijski izvidi, npr. nivo maščob in holesterola v krvi. Zgodi se celo, da znaki stresa ostajajo tudi še potem, ko je stres minil. Človeško telo se s svojimi obrambnimi mehanizmi lahko obvaruje pred negativnimi posledicami, vendar le do določene mere in določen čas. Kadar smo izpostavljeni dolgoročnim, konstantnim in prevelikim obremenitvam je zato smiselno, da temu prilagodimo svoj življenjski slog, s čimer telesu pomagamo pri borbi proti slabemu počutju in morda celo bolezni.
Največkrat stres povzročajo razmere v službi, medosebni odnosi, bolezni in finance, stresorji pa imajo lahko na različne ljudi različno močan vpliv.
Vsak od nas lahko prepozna, kaj v okolju mu povzroča stres in česa se boji. Ko enkrat to prepoznamo, se začnemo prilagajati razmeram. Izogibanje neprijetnim občutkom stanje samo poslabšuje zato je dolgoročno gledano potrebno narediti spremembe.
Ko enkrat stresorje prepoznamo, se najprej lotimo odstranjevanja tistih motilcev, ki sicer niso glavni, vendar nam pobirajo moči. To so lahko naše prehranjevalne navade, pomankanje gibanja, pomanjkanje spanja, pretirano sedenje pred računalnikom ali televizijo in drugi. Na nekatere motilce posameznik težko ali ne more vplivati, saj so posledica stanja v družbi. To so hrup, umazan zrak, svetlobna onesnaženost, iztrebljanje gozdov in uničevanje narave, kar nam na primer onemogoča vsakodnevno gibanje na svežem zraku.
- korak: osredotočimo se na tiste dejavnike, na katere lahko vplivamo:
- uredimo si spanje na okvirno 5-8 ur. Predvsem je pomembna kvaliteta spanca.
- Uredimo si prehrano po načelih zdrave prehrane, ta naj bo uravnotežena in raznolika.
- Pazimo, da se vsakodnevno vsaj pol ure gibljemo na svežem zraku, odlična rekreacija je tudi hoja.
- Vsak dan si vzamemo pol ure, da razmislimo o svojem reagiranju, prevzamemo odgovornost za stres, ter se prilagodimo situaciji. Na primer, če redno zamujamo, se zavestno odločimo, da gremo od doma nekaj minut prej.
- Poskrbimo za socialno aktivnost, planiramo druženje, razvedrila, oddih.
- Posvetujemo se z zdravnikom, če se ne počutimo v redu, in tudi, če želimo jemati prehranske dodatke in zelišča ali uporabljati razne pripomočke, ki nam jih ponujajo trgovci.
- Vsakodnevno 15 minut delamo dihalne vaje, meditiramo, izvajamo avtogeni trening ali katero drugo sprostitveno tehniko.
- korak: lotimo se glavnega stresorja. Recimo, da je to preobremenjenost oziroma napačna obremenjenost na delovnem mestu. Kaj lahko storimo? Lahko premislimo o možnih rešitvah in jih predstavimo odgovornim. V nekaterih primerih bo potrebna krepitev komunikacijskih veščin, če je napaka sistemska pa bomo rabili pravno pomoč. Odvisno od tipa glavnega stresorja, je odvisen tudi pristop reševanja. Vedno pa imejmo v mislih, da težave začnimo reševati sami in ne čakajmo, da jih bodo namesto nas drugi.
Obsežneje o premagovanju raznih vrst stresa lahko izveste na tečaju, ki ga vodi ga. mag. Mirjam Jakljič pri Temzi d.o.o. Na tečaju bodo soelovali tudi psihiater, psihoterapevt, pravnik in drugi.